Svetovni dan debelosti: Možne bolezni, ki jih povzroča debelost

4. marec je svetovni dan debelosti, ki nas želi spomniti na globalni zdravstveni problem debelosti.Debelost ni le posledica oblike telesa; gre za kronično bolezen, ki jo opredeljuje SZO, in je pomemben dejavnik, ki prispeva k številnim drugim kroničnim boleznim.

Debelost, zlasti kopičenje visceralne maščobe, lahko povzroči vrsto resnih zdravstvenih težav. Spodaj so navedene možne bolezni, ki jih povzroča debelost, razvrščene po telesnih sistemih:

1. Presnovni sistem

- Sladkorna bolezen II.To je eden najpogostejših zapletov debelosti. Debelost vodi do inzulinske rezistence, kar pomeni, da telesne celice niso občutljive na inzulin. To preprečuje učinkovito uporabo glukoze za energijo, kar vodi do visoke ravni sladkorja v krvi.

- Dislipidemija (visok holesterol): Presnova maščob je pri posameznikih z debelostjo pogosto motena. To se običajno kaže kot povišani trigliceridi in LDL holesterol (»slab« holesterol) ter znižan HDL holesterol (»dober« holesterol), kar pospešuje poškodbe žil.

- Hiperurikemija in protin: Debelost vpliva na presnovo in izločanje sečne kisline, kar poveča njeno raven v krvi in ​​poveča tveganje za razvoj protina.

2. Kardiovaskularni sistem

- Hipertenzija: Za oskrbo večje telesne mase s krvjo mora srce delati močneje, žilni upor pa se poveča, kar vodi do višjega krvnega tlaka. Debelost je glavni dejavnik tveganja za esencialno hipertenzijo.

- Koronarna srčna bolezen in miokardni infarkt: Visok holesterol, visok krvni tlak in visok krvni sladkor poškodujejo endotelij (notranjo oblogo) arterij, kar vodi do ateroskleroze. To lahko zoži ali blokira koronarne arterije (ki oskrbujejo srce s krvjo) in povzroči angino pektoris ali srčni napad.

- Srčno popuščanje: Dolgotrajna preobremenitev lahko povzroči, da se srčna mišica zgosti in sčasoma oslabi, kar zmanjša njeno sposobnost učinkovitega črpanja krvi, kar vodi v srčno popuščanje.

- Možganska kap: Ateroskleroza prizadene tudi možganske žile. Zamašitev ali ruptura teh žil lahko povzroči možgansko kap.

3. Dihalni sistem

- Apneja v spanju: To je resno in pogosto stanje pri ljudeh z debelostjo. Odvečna maščoba okoli vratu lahko med spanjem stisne zgornje dihalne poti, kar povzroči ponavljajoče se premore pri dihanju. To vodi do pomanjkanja kisika, moti spanec in povečuje tveganje za hipertenzijo, aritmije in nenadno smrt.

- Astma: Kronično vnetje, povezano z debelostjo, lahko vpliva tudi na dihalne poti, kar poveča tveganje za razvoj astme ali oteži obstoječo astmo.

4. Prebavni sistem

- Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD): Odvečna maščoba se kopiči v jetrnih celicah. To lahko napreduje od preproste zamaščenosti jeter (steatoze) do nealkoholnega steatohepatitisa (NASH), ki lahko sčasoma privede do ciroze ali celo raka jeter.

- Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB): Povečan trebušni pritisk zaradi odvečne maščobe lahko potisne želodčno kislino nazaj v požiralnik, kar povzroči zgago in regurgitacijo. Kronična GERB poveča tveganje za raka požiralnika.

- Žolčni kamni: Posamezniki z debelostjo imajo pogosto višje koncentracije holesterola v žolču, zaradi česar je večja verjetnost, da bo kristaliziral in tvoril kamne v žolčniku.

5. Mišično-skeletni sistem

- Osteoartritis: Prekomerna telesna teža močno obremenjuje nosilne sklepe, kot so kolena, kolki in gležnji, kar pospešuje obrabo hrustanca in vodi do osteoartritisa in kroničnih bolečin.

6. Reproduktivni in sečilni sistem

- Pri ženskah: Debelost moti hormonsko ravnovesje, kar vodi do menstrualnih nepravilnosti, anovulacije (pomanjkanja ovulacije) in posledične neplodnosti. Med nosečnostjo debelost poveča tveganje za gestacijski diabetes, preeklampsijo in rojstvo velikega otroka (makrosomija).

- Pri moških: Debelost lahko povzroči nižjo raven androgenov (testosteron) in relativno višje ravni estrogena, kar prispeva k spolni disfunkciji in neplodnosti.

- Stresna urinska inkontinenca: Povečan trebušni pritisk zaradi odvečne maščobe lahko pritiska na mehur, kar povzroči uhajanje urina med dejavnostmi, kot so kašljanje, kihanje ali skakanje.

7. Duševno in psihično zdravje

- Depresija in tesnoba: Posamezniki z debelostjo se lahko soočajo s socialno stigmo, predsodki in diskriminacijo zaradi telesne velikosti, kar vodi v nizko samozavest, socialno izolacijo in večje tveganje za motnje razpoloženja, kot sta depresija in tesnoba.

8. Tveganje za raka

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je ugotovila, da je debelost povezana s povečanim tveganjem za vsaj 13 vrst raka, vključno z:

- Adenokarcinom požiralnika
- Rak debelega črevesa in danke
- Rak dojke (po menopavzi)
- Rak endometrija
- Rak ledvic
- Rak jeter
- Rak trebušne slinavke
- Rak na želodcu
- Rak jajčnikov
- Rak žolčnika
- Rak ščitnice
- Multipli mielom
- Meningiom

Skratka, debelost ni le vprašanje fizičnega videza, temveč sistemska bolezen, ki prizadene celotno telo. Lahko znatno skrajša življenjsko dobo in zmanjša kakovost življenja.

Spodbudna novica je, da je mogoče mnoga od teh zdravstvenih tveganj, povezanih z debelostjo, odpraviti ali izboljšati z znanstvenim uravnavanjem telesne teže. Že izguba 5–10 % telesne teže lahko zelo pozitivno vpliva na krvni tlak, raven sladkorja v krvi in ​​holesterola.

Na svetovni dan debelosti je pomembno razumeti te informacije in se bolj osredotočiti na zdravje. Če se vi ali kdo, ki ga poznate, spopada s tem, bi želeli kakšen konkreten nasvet o znanstvenih metodah hujšanja?